);
A to še zdaleč ni vse, saj takrat, ko drugim nekaj damo, sami to dajanje doživimo kot prijetno izkušnjo – govorimo o tako imenovani vrhunski samomotivaciji, ki lahko pri marsikomu sprosti močno zavoro, ki nas sicer omejuje in nam preprečuje, da uresničimo svoje sanje.
Vsekakor se zmanjša skrb in neprijeten občutek, da moramo za uresničitev lastnih ciljev biti egoisti. Še posebej to v veliki meri velja za ženske, ki prav zaradi tovrstnih stvari potiskajo svoje želje in cilje v ozadje in postavljajo sebe v drugi plan.
Moja coaching klientka je dolga leta sanjarila o lastni kavarni v domačem kraju, v kateri bi ljudje predvsem brali in uživali ob odlični kavi in sladicah. A glej ga zlomka, zmeraj ji je zmanjkal tisti končni kresni kamenček, da bi postala zares aktivna in začela z realizacijo svojega projekta.
Tako sem v enem od najinih coaching srečanj preusmeril njen fokus od sprejemanja do dajanja. Namesto: “Želim …” sem jo povabil, da svojo željo preoblikuje v: ”Sokrajanom bom podarila … z mojo kavarno!”
Morali bi videti, kako je zasijal njen obraz. Očitno je moje sporočilo zanetilo pravi plamen. Načrti, kako se bo lotila projekta “kavarna”, so kar puhteli iz nje. V kavarni bo več prostorov, namenjenih različnim dejavnostim. Zjutraj bo večina aktivnosti namenjena otrokom, popoldnevi pa bodo služili pogovorom o poslu ali zgolj samo kramljanju ob kavici, medtem ko bodo večeri namenjeni tematski glasbi. Še več, odločila se je celo, da bo prirejala tudi dobrodelne dogodke, itd. ...
Torej kot vidite, je morala spremeniti samo perspektivo in že je začutila želje in potrebe svojih bodočih strank in prav to je bistvenega pomena za uspešno realizacijo poslovne ideje. Tako se je v bistvu zgodila čarovnija podarjanja – dajanje namreč ni nikoli samo enosmeren proces, saj kolikor daš, toliko dobiš nazaj.
Kako pogosto imate občutek, da bi bili srečnejši, če bi imeli več materialnih dobrin? Večje stanovanje ali hišo, vikend na morju ali v hribih, športni avto, jadrnico, čudovito kuhinjo, nov telefon, najsodobnejši računalnik, itd.?
Ali ste zares popolnoma prepričani, da vse zgoraj navedeno v resnici potrebujete? So to res vaši cilji, ki vas osrečujejo?
Nedavno tega sem v neki knjigi zasledil primer gospe, ki zelo uspešno piše svoj blog o potovanjih. Po svetu potuje z nahrbtnikom in živi izpopolnjeno življenje. Nahrbtnik je del nje, saj ga kot ročno prtljago vzame s seboj na letalo. Vendar se striktno drži pravila, da v njega nikoli ne zloži več kot sto stvari - ko si kupi novo majico, staro zavrže. Enako velja za čevlje, telefon, spodnje perilo, itd. Če se zgodi, da potrebuje posebno opremo, recimo za plezanje ali potapljanje, si jo izposodi ali kupi na kraju samem in jo po tem vrne, proda ali podari.
Jasno, ne govorim o tem, da se morate vsemu, kar imate, odpovedati ali podariti. To je namreč le eden od načinov življenja. Nekoč pa boste vendarle spoznali, da vam večje premoženje povzroča tudi večje skrbi in da vas to prevečkrat omejuje.
Če bi omenjena blogerka imela več prtljage, bi ji to vzelo več časa pri pripravljanju le te, pa še na letališču bi morala biti vsaj dve uri prej, da bi uspela pravočasno oddati prtljago. Ko bi prispela na cilj, ne bi mogla takoj nadaljevati s potovanjem, temveč čakati, da pride njena prtljaga, ki je na avtobusih, vlakih in drugih prevoznih sredstvih samo ovira, ki jo je potrebno “vlačiti” s seboj.
Večkrat na naših delavnicah izvedem zanimivo vajo, v katero vključim slušatelje. Skupaj se postavimo v krog. Ponudim svoj mobilni telefon, ki zaokroži med vsemi slušatelji, tako da ga vsak prime v roke. Medtem jim razložim, da ne potrebujejo vsak svojega mobilnega telefona, dokler delujemo kot skupina. Samo eden bi bil dovolj, da bi lahko komunicirali z zunanjim svetom. Vendar je to le primer!
Vemo pa, da v današnjem tempu življenja ljudje ne znajo živeti brez svojega mobilnega telefona. Pa vendar bi si lahko veliko stvari delili ali izposodili drug od drugega npr. avtomobil. Trenutno je v svetu že kar nekaj mest, kjer je organizirana tako imenovana izposoja avtomobilov – gre za učinkovito varčevanje, saj vsak plača samo dejansko uporabo avtomobila. Podobnih primerov je veliko tudi na trgu nepremičnin. Pa vendar si veliko ljudi še zmeraj želi posedovati materialne stvari in jih niti slučajno deliti z drugimi.
Vrnimo se nazaj k delavnici in vaji z mobilnim telefonom. Ko telefon zaokroži med vsemi slušatelji, naključno izberem enega od njih. Vendar mu v roke ne dam le telefona, pač pa vse, kar se nahaja v prostoru - zapiske, pisala, jakne, plašče, torbe in torbice, itd. Ta revež stoji pred nami in se muči, da vso to “kramo” obdrži v rokah. Potem pa mu rečem: “Vse, kar imaš v rokah, je tvoje in tega se močno oklepaš, a predstavljaj si, kaj se zgodi, ko postaneš žejen in si želiš kozarca vode?”
Prijavite se na naše e-novičke, kjer vas bomo obveščali o novih prispevkih in dogodkih na to tematiko.